25 let dela in ustvarjanja

Davnega leta 1975, ko se večina sedanjih članov ni še niti rodila so se začele porajati zamisli o ustanovitvi društva, ki bi povezovalo študente in njihove interese na območju sedanje Občine Železniki.

Klub študentov Selške doline je bil uradno ustanovljen ''davnega'' leta 1976.  O takratni dejavnosti vemo bolj malo, saj se je vmes zamenjalo že 25 generacij študentov, obstajata  pa zajeten kup dokumentov, ki pa o takratnem dogajanju v klubu ne povedo prav veliko. Poleg oblaka prahu, ki se je dvignil od brskanja po preteklosti, se tudi da razbrati, da so v dobi socializma dejavnost kluba gnali predvsem zavzeti posamezniki, ki so se že takrat zavzemali za boljše življenje študentov. V okviru ZSMS so uredili prvi statut in se borili za denarna sredstva, ki jih niso dobili veliko. Zaslužek, kar ga je bilo, pa so porabili za izlete in druge razvedrilne aktivnosti, za katere je bil interes in možnost izvedbe.

1976-1978

Ustanovna skupščina študentov Selške doline je bila 31.1.1976 ob 18:00 uri v prostorih OO ZSM Železniki. Prisotnih je bilo 52 študentov, kar še za dan danes ni majhna številka za takšeno področje kot ga pokriva Klub Študentov Selške doline. Za prvega predsednika je bil izvoljen Podrekar Miro. Ustanovno listino Kluba Študentov Selške doline je podpisalo deset nadobudnih študentov.
         Zaradi študija v Ljubljani so se člani UO zbirali in sestankovali kar v Študentskem naselju v Rožni dolini in sicer v bloku X (soba 613.)

Denar si je klub za svoje delovanje pridobival predvsem z organiziranjem veselic. Prvo brucovanje je bilo organizirano 20.11.1976, zbrane študente in ostale udeležence je zabaval ansambel bratov ARNOL.

Že kmalu po začetku delovanja KŠSD se je le te začel povezovati in sodelovati s sorodnimi klubi na območju Občine Škofja Loka, predvsem s klubom študentov iz Škofje Loke in Poljanske doline. Sodelovanje se je začelo kje drugje kot na športnem in kulturnem področju.

1982-1993

Tekom let je dejavnost kluba nihala, malo gor, malo dol, in se prilagajala menjavanju generacij ter spremembam v okolju, ki dejavnosti mladih v dolini pod Ratitovcem ni nikoli dovolj podpiralo, prej oviralo. Ponoven vzpon se je začel koncem osemdesetih in v začetku devetdesetih v času družbenih sprememb v Jugoslaviji in Evropi.

V majhni sobici bloka VII v Rožni dolini so se dobivali vrli študentje FER-a (Roman Prezelj, Robi Prezelj, Domine Golja, Igor Langerholc, ter ostali…) , ki so bogatili svoje vsesplošno znanje zunaj naše lepe doline. Med druženjem so v debatah o napornem študiju premišljevali, kako bi si ga olajšali in naredili nekaj več iz prostega časa. Pod vplivom študentskega dogajanja v Ljubljani in po Sloveniji so po n-tem preštudiranem pivu z nasmehom na obrazu sklenili, da obudijo in ponovno postavijo na noge KŠSD, ki bo skrbel za pomoč študentom iz doline in jim nudil koristne informacije glede študentskega življenja v Ljubljani. Klub naj bi bedel nad manj izkušenimi študenti iz Selške doline, ter si s tem pridobil na članstvu in poskrbel, da bi se znanje in poznanstva, ki jih pridobijo stare bajte, prenašalo na naslednjo generacijo.

Sledi ureditev formalnosti z državo (nov statut) in borba skupaj s takratnim klubom Poljanskih študentov (Polanci in Žirovci) za sredstva mladinskega servisa Zamorc, ki je bil v lasti Kluba škofjeloških študentov. Skupaj sta kluba dosegla, da se del denarja, ki ga servis odvaja za obštudijske dejavnosti in ga prislužijo študentje in dijaki iz dolin, vrača mladini preko njunih dejavnosti. Na primer: izleti, nudenje kart za gledališča, opero, kino predstave, kegljanje, športna tekmovanja,... Najprej so se te stvari dogajale predvsem med tednom v Ljubljani, kjer je bil večji del aktivnega članstva. Čez vikende smo hodili na: rafting, jahanje, martinovanja, kdaj pa kdaj smo šli čez mejo v Gardaland, Mirabilandijo in si nabirali izkušnje s tujino, kamor smo se potem podajali večkrat.

1995-2000

Z leti se je okrepilo delovanje študentskih klubov po Sloveniji, ki so nas vabili na svoje prireditve. Šli smo na študentska tabora v Vinico, pa v Koper igrat odbojko, s Polanci smo hodili na martinovanja. Iz sodelovanja med klubi je počasi nastajala zveza ŠKIS. Mi pa smo leta 96 želeli narediti odprto študentsko tekmovanje Slovenije v plavanju. Železniki pač premorejo plavalni bazen, v katerem sta svoje čase trenirali tudi sestri Kejžar. Na žalost pa smo spoznali, da od velikih besed o študentskem sodelovanju in lokalnem delovanju ŠOU, ostane bore malo, ko je treba neko idejo podpreti. Zaradi začetnega nasprotovanja ŠOU in kasnejšega oviranja poteka priprav smo odstopili od projekta.

Počasi se je izoblikoval klasičen klubski utrip, ki se je bolj ali manj podrejal študijskim obveznostim članov in članic. Včasih je kakšnega vplivnega klubovca v času brezdelja in v luči nezasedenih vikendov, ter obilice prostega časa, prijel delovni napad. Najbolj pa je k delu pripomogla kritika koga izmed članov/nic:"A vte kej zrihtal? Pej gremo kam!" In smo šli.

Največji klubski projekt zadnjih let se je pričel pod vodstvom Gregorja, in sicer udeležba na odbojkarskem turnirju v Belgiji. Teden dni pred turnirjem odpelje avtobus natovorjen z kramo, okoli 30 študenti, popotnico in z vsem ostalim, kar je potrebno za 10-12 dnevno potovnje po Evropi. Čez dan smo spoznavali večja evropska mesta, šofer Drago je počival, in se malo odahnil od skrbi za nas, da smo lahko potem nadaljevali nočno vožnjo do naslednjega mesta, ki pa ni smelo biti oddaljeno več kot 8 ur vožnje, evropski cestni prometni predpisi pač tega ne dovoljujejo. Vsako leto smo izbrali drugo pot do Kildrechta, kjer se čez dan igra odbojka v večih kategorijah, moške in ženske ekipe pridejo iz cele Evrope. Zvečer pa po mestnih ulicah igrajo bandi, gostilne so odprte, po ulicah plešejo stari in mladi, zabave je dovolj, da se jim se klub naporu, ki je že za nami pridružimo.

Leta 95 smo ubrali bolj direktno linijo: Saltzburg, Strassburg, Pariz., Amsterdam, Voerebrok, kjer postavijo okoli 40 igrišč za odbojko, ter povratek preko Stutgarda in Radstada. Naslednje leto smo šli preko vzhodne Evrope, vrnili pa smo se preko Luxenburga in Švice, tretje leto preko Španije in doline reke Loare, leta 1999 pa smo si temeljito pogledali Dansko. Za izvedbo so najbolj zaslužni prizadevni člani: Gregor, Tomi, Jani, in drugi. Brez sponzorjev, ki so prispevali del popotnice, bi se cena popotovanj dvignila, zato upamo, da bodo tudi v prihodnje podpirali naša doživetja.

Klub ni nikoli imel prostorov, kjer bi lahko deloval, čeprav je bila to želja več generacij. Realnost je, da se polovica študentov vsak dan vozi v 50 km oddaljeno Ljubljano, zato imajo omejene možnosti obštudijskega delovanja. Lokalna oblast pa za mlade ne namenja prostora, kjer bil se le ti lahko zbirali, športno udejstvovali (na novo večnamensko športno dvorano čakamo v Železnikih več kot 15 let), zabavali in se zraven še kaj koristnega naučili. Marca 98 smo končno dočakali otvoritev »placa«, majhne sobice za katero KŠSD plačuje drago najemnino. Tam nudimo uporabo računalnika, fotokopirnega stroja, dostop do interneta, sveže informacije o klubskem in ostalem študentskem dogajanju, karte za športne aktivnosti, in gledališke igre. V letu dni odkar obratuje in ob obilici prostovoljnega dela nam je uspelo naredit del stvari, ki smo si jih zadali. V placu deluje računalniška sekcija, ki se je pod vodstvom Andreja lotila postavitve Železnikov na internet, za kar nam je občina namenila del sredstev. Spletno stran www.zelezniki.si v celoti urejajo člani KŠSD-ja. Dobro sodelujemo tudi s turističnim društvom Železniki, ki nam svetuje pri pripravi stojnice za študentsko tržnico. V okviru Čipkarskega dneva pripravimo tekmovanje v streetballu za mladino iz doline.

KŠSD se ob raznih priložnostih predstavi tudi širši množici iz različnih delov Slovenije. Eden takšnih dogodkov je tudi Študentska tržnica. KŠSD na tej prireditvi, na kateri se predstavijo klubi iz vse Slovenije, sodeluje že od vsega začetka. Klubi predstavljajo značilnosti področij in okrajev v katerih delujejo. Prireditev pa je že prerasla sejemske okvire in postala tradicionalen študentski spektakel, ki se zgodi vsako leto v začetku maja.

2001- in naprej

KŠSD se je letos preselil v nove prostore, kjer bo študentom in dijakom lahko nudil še več uslug in jim posredoval še več informacij. Tako bo svojim članom olajšal študij in jim prihranil marsikatero minuto, ki pride pri pripravah na naporne izpite še kako prav. Tudi za bodoči obstoj Kluba študentov Selške se ne gre bati, saj se vedno najde vsaj nekaj ljudi,ki je pripravljeno narediti nekaj v dobrobit vseh študentov.

Na tržnici smo suvereno zmagali...

Kot vedno do sedaj smo se tudi letos udeležili študentke tržnice, ki je potekala 8.maja na letnem telovadišču Tivoli v Ljubljani. Prireditev se je ob 13. uri slavnostno pričela z govorom ljubljanske županje in plesom povabljenih županov, zaključila pa z nastopom Orlekov v zgodnjih jutranjih urah. Študentska tržnica je eden od glavnih projektov, s katerim se KŠSD predstavi širši javnosti in tako ponese ime naše doline daleč naokoli. Vsako leto smo bili za naša prizadevanja in kreativnost nagrajeni z kakšno od nagrad, manjkala je le pika na i, to pa je zmaga za najlepšo, najprijaznejšo in sploh najizvirnejšo tržnico. Priprave na dogodek se pričnejo že mesec ali dva preje v organizaciji delavnih članov KŠSD-ja, letos sta bila glavna koordinatorja Mojca Weiffenbach in Blaž Kuhar, ostali pa smo jima pomagali. Tako se je delo kar najbolj porazdelilo. Na tokratni tržnici so klubi predstavili domačije, ki so značilne za različna področja Slovenije. Naš klub se je predstavil s pravim kozolcem, terice iz Davče pa so prikazale kako so včasih trli lan in delali prejo.Vsakdo se je lahko prepričal, da to ni enostavno opravilo. Po presoji etnologov smo si prepričljivo prislužili nagrado za Ta bolš' domačijo.Tekmovali smo tudi z vozovi in se potegovali za nagrade Bistri Polde za konstruktorsko najbolj dodelan in najlepši voz in pa v kategoriji Zmešani Fronc za najbolj zanimiv voz.V dirki z vozovi Hitri Janez, pa smo imeli najhitrejše tekače in tako tudi tu osvojili prvo mesto.